Pust 2019

Pustne Maske – Razvoj pustnih mask in zgodovina maškiranja

Pustne maske – Pomen besede

Po sskj izraz maska pomeni »predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja«. Sam izraz je sicer zelo pogost in se uporablja tudi v kozmetiki, avtomobilistiki, gledališču, umetnosti, medicini, veterini, športu, metalurgiji in v vojaškem izrazoslovju.
Sorodni izrazi so maškara, šema in larfa, le da imajo le-ti ožji pomen in se bolj navezujejo na pustni čas, uporabljajo pa se tudi slabšalno npr. z izrazom »maškara« se poimenuje »neprimerno, smešno« oblečenega človeka.

Larfa

Pomen pustne maske je pogosto povezan z duhovi umrlih. Tako se je tudi beseda larfa, ki se uporablja kot izraz za pustno masko, prevzet iz Nemščine (Larve) razvila iz latinščine in pomenu »duh, strah, maska«. Izpeljana je iz besede lares, kar pomeni »duše umrlih, ki pazijo na hišo; božji hišni zaščitniki«.

 

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«, Izraz »pustne maske« pa se je začel večinsko javno uporabljati konec 19. stoletja.

 

 

Zgodovina maškiranja

Maskiranje obstaja približno tako dolgo kot človeštvo. Moški so se že ve kameni dobi maskirali, ko so odšli na lov. Ohranjene najdbe kažejo, da so že 3000 let pred našim štetjem obraze zakrivali z obraznimi maskami, s čimer naj bi se zakrili pred božanstvi in njihovimi nadnaravnimi močmi. Kasnejši čas prinaša najdbe mrliških mask in mask z živalskimi glavami ter človeškim telesom. Že pred nastankom starogrške kulture so znane obredne maske, ki so jih nosili pri bogoslužnih opravilih in so bile grotesknega videza. Pri mističnih obredih so si svečeniki nadeli maske boginj. V razne živalske maske so se šemili spremljevalci in sužnji bogov. Tako so bili Poseidonovi sužnji maskirani v bike, Demetrine svečenice so imele konjske glave, spremljevalke Aretmide Brauronije pa so bile oblečene v medvedke.

Izumrle civilizacije in maske in maskiranje

S prihodom Rimljanov se je začela romanizacija starega prebivalstva. Romski vojaki so v kraje prinašali novitete in svoja praznovanja. Iz tega časa so našli maske iz žgane gline, ki so predstavljale satira ali favna (ima človeški obraz, iz ust mu visi dolg jezik, na glavi pa ima kozja ušesa in dva rogova), tele in celo prašiča.

Maskiranje je skupno Gotom, Germanom ter cerkveni duhovščini

Tudi germanskim ljudstvom iz 4. In 5. stoletja, ki so pospešila propad rimskega imperija maskiranje ni bilo neznano, v tem času so imeli določene kazni za za ljudi, ki so z zamaskirano glavo povzročili nasilje nad človekom.
Goti so se šemili v obrnjene živalske kože in na glavi imeli poveznjene antropomorfnr maske.
V poganstvu se je človek z masko obračal k bogovom, božanstvu. S krščanstvom je maska izgubila svoj pomen, saj se je bog približal podobi človeka. Poznali so celo cerkvene prepovedi maskiranja – prepovedovali so predvsem živalske maske. Kljub prepovedim se je duhovščina maskirala v času velike noči in božiča.
V Italiji so se na pobudo vladarjev in patricijev izoblikovali karnevali in karnevalske družbe.

Tradicionalne maske

Tradicionalne maske delimo na 4 skupine (Kuret, ). Najstarejše so živalske (zoomorfne) in predstavljajo dediščino preteklih stoletij. Kasneje so se živalske podobe spremenile v človeške (antropomorfne), med katerimi v Sloveniji izstopata lika starca in starke in so povezane z vero vračanjem duhov prednikov. Z likom divjega moža, ki ima obleko prekrito z mahom, človeške maske prehajajo v rastlinske (fitomorfne) – sem spada tudi Zeleni Jurij. Med fantazijske pustne maske uvrščamo like, ki so povezani s krščanstvom (hudič, sv. Miklavž), Dedka mraza, Pehto … Večina ostalih pustnih mask nima kultnih vsebin in so enoletnice – naslednje leto jih izpodrinejo nove, ali pa tudi ne.

Zakaj se radi maskiramo?

Pri šemljenju pride do sprmembe identitete (psihološki vidik). Nosilec obredne ali pustne maske se identificira z bitjem, ki ga predstavlja in prevzame njegove moči. Človek se z neobredno masko identificira delno in časovno omejeno. Igra prinaša novo vedenje, ravnanje in pravice, dokler maske ne sname (kar se maskiranec tudi zaveda). Maskiranje na človeka deluje katarzično, očiščujoče. Maskirana oseba se reši vezi emocionalnih napetosti.

KURENTI

Kurenti govore o tem, da jih maska kurenta popolnoma spremeni. Kadar so našemljeni so močnejši in zmorejo napore pri tekanju in poskakovanju v okoli 40kg težki kurentovi opravi (kurent ne sme nikoli biti pri miru, tudi med tem ko ne taka in poskakuje se morajo slišati zvonovi). Kurent je po tradiciji divjak, ki prinaša vsesplošno srečo, zdravje, obilno letino, odganja zimo in kliče pomlad. Ostala simbolika je šla v pozabo. Nekoč so verjeli, da je demon, ki ima nadnaravno moč obujanja pomladi, obenem je predstavljal simbol rodnosti in sreče tako v življenju, kot v hlevu in na polju. Klikni tukaj in si preberi več o kurentih.

Maska predstavlja tudi socialni vidik, saj maskiranje vedno poteka v neki skupnosti za skupnost, kjer ima vsaka maska svoje mesto.
Naloga mask je tudi, da delujejo kot organ socialne kontrole. Kritizirajo in satirično prikazujejo krajevne pomanjkljivosti, tehnični napredek, politiko in dogodke iz vsakdanjega življenja.majo nič skupnega s tradicionalno pustno kulturo.

Pustne maske sedanjosti so odziv na aktualne dogodke našega življenja in večinoma nimajo skoraj nič skupnega s tradicionalno pustno kulturo.

 

 

Kdaj je pustni torek?

Pustni torek je odvisen od Velike noči. Ta cerkveni praznik nastopi prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Lani  je bila prva spomladanska polna luna 23. marca. Velka noč torej nastopi v nedeljo, 27. marca. Odštejemo 47 dni in dobimo pustni torek, ki je bil 9. februarja. Po enakem izračunu vidimo, da je letos pustni torek 5.marca 2019. Ali ste ostali brez ideje tik pred pustom, kljub temu pa želite biti najboljša maska na maškeradi? Preverite bogato ponudbo najzabavnejših mask, kakršnih ne boste našli nikjer drugje, za povezavo do spletne trgovine z najbolj odštekanimi pustnimi maskami pa klikni tukaj.

Pustni torek je dan pred pepelnično sredo, cerkvenim dnevom, ko se začenja 40- dnevni post. Takrat se do Velike noči iz jedilnika umaknejo vse mesne jedi, ljudje pa se odpovedo stvarem, ki jim veliko pomenijo.

Pustne maske so polne živih barv in vseh možnih oblik, velikokrat so grozne in smešne ob enem. Za preganjanje zime uporabljajo zvonce, trobente, piščalke in druge glasne zvočne pripomočke. Pust je čas veseljačenja, rajanja in norčij. Pustne maske takrat prevzamejo oblast.

Znane slovenske pustne šege

V Sloveniji so se razvile tradicionalne pustne maske. Najbolj znane med njimi so: Cerkljanski laufarji, Kurenti, Ravenski pustovi, Prekmurski pozvačin, Brkinski Škoromati in dobrepoljske mačkare.

Nekateri slovenski kraji si prizadevajo ohraniti stare običaje. Med najbolj znanimi so kurenti na Ptuju in laufarji v Cerknem. Laufarji so skupina 25 mask, vsaka s svojo osebnostjo. Vsi nosijo lesene maske, le ena je iz kože.

 

Stara pustna bajka slovenskega ljudstva

Stari Slovenci so mislili, dokler so še malikovali, da je bil v začetku sveta presrečni vek, da je rasel kruh na drevju in da je bilo klasje pšenično pol sežnja dolgo. Srečni ljudje so bili sprva dobri, pa kmalu so se pokvarili in postali hudobni. Tedaj so sklenili bogovi svet pokončati. Silno je počelo deževati in zemljo je pa visoko zalila voda. Vsi ljudje so poginili, samo štirje so se rešili, da niso bili pokončani v strašni povodnji.

O treh povest molči; kako se je pa četrti otel strašni povodnji, se ve. Bila je namreč na visokem hribu vinska trta, ki se je z vršičem dotikala neba. Prijel se je četrti te trte in začel plezati v višino. Kurent, pri starih Slovenih jako spoštovan bog, to vidi in se močno razveseli, da mož išče ponoči na drevesu, njemu posvečenem, in se usmili revnega človeka. Brzo je jela voda odtekati, zemlja pa se je vse bolj sušila. Rešeni človek je moral Kurentu, svojemu rešitelju, obljubiti zase in svoje potomce, da bo vedno ljubil dve njemu sveti zelišči in rad užival njun sad. To sta bili vinska trta in pa ajda. Rešeni človek vzame v eno roko trto, v drugo pa ajdino steblo in se poda po širokem svetu iskat stanovanja. Na bregovih Jadranskega morja se ustanovi. Od vinske trte, ki jo je nosil v roki, odseče šibo in jo vtakne z vso močjo v zemljo. In res je še dandanašnji v Proseku zelo dobro vino. Tudi ajdo je vsejal. Njegovi sinovi so se razširili po Krajnskem in še zdaj se živijo Krajnci večidel od ajde in čislajo vino in se s hvaležnostjo spominjajo Kurenta, starega svojega dobrotnika. Štirje, povodnji oteti ljudje, so se razdelili v štiri dele sveta in zopet napolnili zemljo.

Mali Kurent je bil v veliki časti pri starih Slovenih; sedanji pust je spominski dan starega Kurenta. Posvečen mu je bil torek.

Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Ljubljana, ponatis 1997, str. 230, št. 208.; Vir: J. Bilc, Novice 1857, letnik 15, številka 17, str. 67

VIRI:

Marčič, P., (2010). Kurent danes – v šegah, slovstveni folklori in umetnosti. Diplomsko delo. Maribor
– Kuret, N., (1965). Praznično leto Slovencev, 4. zv. Celje: Mohorjeva družba.
– Kuret, N., (1984). Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana: Cankarjeva založba.
– Kuret, N., (1998). Praznično leto Slovencev, 2. zv. Ljubljana: Družina
– Wikipedija:
o https://sl.wikipedia.org/wiki/Pust
o https://sl.wikipedia.org/wiki/Kurent
o https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_no%C4%8D

KOPIRANJE PRISPEVKA JE PREPOVEDANO – AVTORSKO ZAŠČITENO DELO